Čemu gledam? Čemu trajam?
Diham zrak, ki ga dihaš ti,
čist, neokrnjen ogenj, še vedno tli
tam, nekje v daljavi srca spi.
Obstajam, ali se mi to le zdi?
Ujet utrip srca, ki me pomiri
in spomni, da nekaj še živi.
Gledam z očmi,
ki ne vidijo zmotnih strasti
in ne ločijo novih, novejših laži.
Trajam in odštevam dni,
puščam si odprte poti,
vse dokler me smrt ne dobi.
Tale mi je pa bolj všeč od prejšnjih :). Zanimiva oblika. Verjetno si imela kar nekaj zabave s sestavljanjem kajne ;). Samo na en verz bi pripomnil. Enkrat sem za sosedo pisal sonet za rojstni dan in rekel da se leta nizajo kot biseri na ogrlico. Rahlo težko je odštevati od smrti ko pa je tako nepredvidljiva. Pokaži gospe Metki. Zanima me kaj bo rekla. Jaz sem navsezadnje iz literarnega stališča še vendarle laik.
OdgovoriIzbriši