Resničnost

Ali veš, kako resnično življenje je,

ko hodiš in blodiš po svet z učinki magije?

Osel te gleda, krava se pase,

vse kar je, naenkrat se vgasne.

Spremeni se morje v sredogorje,

spremeni se skala ti v obzorje.

A le srce ostane takšno kot je -

krhko, nežno, kakor mlado rastlinje.

Noč

Mesec svetleč se vije nad tabo.
Šepetaje korakaš s ponosno dvignjeno glavo.
Iščeš nekaj, nekoga; ni te strah.
Pogledaš drobceno rožico, ki objema jo mrak.
Hlastaš, kot bi utapljal se, za zrakom z željo, da nisi napak.
Lepo, nežno se priviješ k njej..
A kdo si ti, mi povej?
Ali pa le še enkrat srce mi ogrej.

Ni me tu

Ne hodi mi s cvetjem
ihteč pred grob.
Dovoli, da plevel med spomine
me zatre.

Zvezda na nebu
bo vedno sijala zate,
čeprav si nekajkrat v letu
misliš: "Bog daj, da se mi svet podre!"

Ne bom ti kazala prave poti,
ne bom jim izdala tvojih skrbi.
Kesaj se grehov svojih
in ponudi nekomu zavetje tvojih.

Ptice žvrgole pesmi vesele,
dekleta skrbijo za svoje poglede,
jezdec seka ravnine kakor strele
in grob zadrži liste uvele.