Danes sem ves dan preživela v razmišljanju o preteklosti in prihodnosti. Moram rečt, da ni bilo ravno prijetno, vendar sem šla skozi to uspešno.
Tako ko se pogovarjaš vsak dan s prijatelji in vidiš, kaj se dejansko okoli tebe dogaja ugotoviš, da je vedno preveč ljudi, ki delajo slabo drugim. Zavedno ali ne. Ampak nekako razumem to teorijo, da imamo vsi napake in da nihče ni popoln, vendar da pa nekomu zanalašč narediš toliko škode in to ne enkrat, tega pa ne prenesem. Najbolj te pa boli dejstvo, da takšni ljudje niso nikoli kaznovani.
Vzemimo primer dva voznika. Eden se strogo drži pravil in ko bo prekoračil za 5km/h omejite in bo dobil kazen. Drugi pa se s svojim fancy športnim avtom igra dirke po cesti, ga pa ne bodo dobili. Krivično ali ne, tako je življenje.
Dogodki v bližnji preteklosti, pa so mi pokazali, da pa so nekateri le kaznovani na takšen ali drugačen način. Mož, ki je bil celo življenje spoštovan in cenjen, je zaradi tega tudi pustil svojo družino ter s svojo ljubico odšel. Za piko na i, je še zelo rad pogledal globoko v kozarec in posledično tepel svojo ženo. Tukaj se pa čez nekaj časa pokaže pravica. Na stara leta je ostal reven, bolan in čisto popolnoma sam živeč nekje bogu za hrbtom. Ne da pa mi spati, da dejansko njegova bivša žena in hčerka ter njen mož, ki tudi ni ubežal njegovim izpadom in muham v preteklosti, zdaj, ko je on v takšnem stanju, skrbijo zanj. Kljub temu, da ljudje govorijo, kako se jim smili in kakšen revež je, me to nekako ne gane, ker vem, da si je to zaslužil, čeprav pa to ne pomeni, da mu to želim ampak tako pač je.
Življenje je le prazen papir, na katerega sami rišemo in iz tega naredimo umetnino.
