Čemu gledam? Čemu trajam?
Diham zrak, ki ga dihaš ti,
čist, neokrnjen ogenj, še vedno tli
tam, nekje v daljavi srca spi.
Obstajam, ali se mi to le zdi?
Ujet utrip srca, ki me pomiri
in spomni, da nekaj še živi.
Gledam z očmi,
ki ne vidijo zmotnih strasti
in ne ločijo novih, novejših laži.
Trajam in odštevam dni,
puščam si odprte poti,
vse dokler me smrt ne dobi.
