Najprej je ednina, potem dvojina, kasneje iz dvojine nastane množina.
nedelja, 20. januar 2013
ponedeljek, 3. december 2012
Nikoli in nikdar
Nikoli ne reci nikdar,
tudi če si vandal,
ki ve,
čigar luč je včeraj gorela,
a jutri ne bo,
čigar otrok je šel sam v šolo,
a jutri ne bo,
čigar žena bila je zvesta vedno,
a tudi ona jutri več ne bo.
Nikoli se ne mudi okoli,
ker ga ni
in nikdar te ne počaka kjerkoli,
kjer si ti.
tudi če si vandal,
ki ve,
čigar luč je včeraj gorela,
a jutri ne bo,
čigar otrok je šel sam v šolo,
a jutri ne bo,
čigar žena bila je zvesta vedno,
a tudi ona jutri več ne bo.
Nikoli se ne mudi okoli,
ker ga ni
in nikdar te ne počaka kjerkoli,
kjer si ti.
Razmišljam
Razmišljam v soju prazničnih lučk,
razmišljam, če je vedno tukaj takšen trušč,
razmišljam, čeprav me boli,
razmišljaj z mano,
bodi ti.
razmišljam, če je vedno tukaj takšen trušč,
razmišljam, čeprav me boli,
razmišljaj z mano,
bodi ti.
torek, 27. november 2012
Izgubljeno, podarjeno
Vsakokrat, ko opazujem dogajanje med nasprotnima spoloma, posameznikoma, ki se še posebej privlačita, me zbega vedno ena in ista stvar. So moški res taki egoisti, da spoznajo, kakšen zaklad je ta, s katero se igrajo in hodijo okoli nje, kot maček okrog vrele kaše, šele takrat, ko je ta že oddana po dolgem prebolevanju njegovih igric?
Nikakor ne morem soditi vseh po istih kriterijih, ker se sama zdaj še preveč dobro zavedam, da so moški kot neukročene živali, a ko pride tista, ki mu ukrade dih, ga ne spusti več naprej in to, da poudarim, nenamerno, postane še takšna zver najbolj prisrčna hišna živalca. Torej po tem lahko že skoraj trdim, da nekega dne lahko postane vse nemogoče mogoče.
Velik problem je tudi v nas ženskah. Velikokrat se vedemo preveč neumno in lahko, ravno zaradi naše predstave o princu na belem konju, ki jo imamo nekje globoko v podzavesti že od otroštva. Kar pomeni, da če jo je navil okoli prsta prvi fant, ki si ga srečala, jo bo moralo še vsaj nekaj, da si bo prišla gor in ugotovila, kar bi morala že takoj - čas je za spremembe!
Ponavadi je tako - ko mine ta faza razmišljanja o spremembah, dejansko nastanejo spremembe in ženska postane težak plen v moških vrstah, kar pa predstavlja velik zalogaj in hkrati ogromno adrenalinsko preizkušnjo njihove moškosti, a ona se ne da. Po parih, k sreči, neuspelih poskusih, se barabe umaknejo na stran ali pa jih le en, ki ne spada v njihov klan, zaradi drugačnega odnosa do nasprotnega spola izpodrine in jo s svojimi odkritimi namerami le osvoji.
Hec v tem pa je, da se bo potem vedno našel tisti "prvi", ki bo nanjo kar naenkrat začel gledati z drugega vidika in bo kar naenkrat izgledala, se vedla, delovala, kot je včasih. Končno bo ženska lahko izpolnila tisto skrito željo videti njega ljubosumnega in povoženega, kakor je bila sama pred nekaj časa. Konec koncev se mu pa le lahko zahvali, da ga je ravno zaradi njega prerasla in postala sama to, kar si je želela, pa čeprav mogoče nezavedno.
Zanalašč izgubljeno ne more biti zato na koncu nikoli več njemu podarjeno, a pod pogojem, da ga ni prerastla in je še vedno na nivoju pod njim, se bo vedno predajala napačnim, temu pa, žal, ne bo videti srečnega konca zanjo.
Nikakor ne morem soditi vseh po istih kriterijih, ker se sama zdaj še preveč dobro zavedam, da so moški kot neukročene živali, a ko pride tista, ki mu ukrade dih, ga ne spusti več naprej in to, da poudarim, nenamerno, postane še takšna zver najbolj prisrčna hišna živalca. Torej po tem lahko že skoraj trdim, da nekega dne lahko postane vse nemogoče mogoče.
Velik problem je tudi v nas ženskah. Velikokrat se vedemo preveč neumno in lahko, ravno zaradi naše predstave o princu na belem konju, ki jo imamo nekje globoko v podzavesti že od otroštva. Kar pomeni, da če jo je navil okoli prsta prvi fant, ki si ga srečala, jo bo moralo še vsaj nekaj, da si bo prišla gor in ugotovila, kar bi morala že takoj - čas je za spremembe!
Ponavadi je tako - ko mine ta faza razmišljanja o spremembah, dejansko nastanejo spremembe in ženska postane težak plen v moških vrstah, kar pa predstavlja velik zalogaj in hkrati ogromno adrenalinsko preizkušnjo njihove moškosti, a ona se ne da. Po parih, k sreči, neuspelih poskusih, se barabe umaknejo na stran ali pa jih le en, ki ne spada v njihov klan, zaradi drugačnega odnosa do nasprotnega spola izpodrine in jo s svojimi odkritimi namerami le osvoji.
Hec v tem pa je, da se bo potem vedno našel tisti "prvi", ki bo nanjo kar naenkrat začel gledati z drugega vidika in bo kar naenkrat izgledala, se vedla, delovala, kot je včasih. Končno bo ženska lahko izpolnila tisto skrito željo videti njega ljubosumnega in povoženega, kakor je bila sama pred nekaj časa. Konec koncev se mu pa le lahko zahvali, da ga je ravno zaradi njega prerasla in postala sama to, kar si je želela, pa čeprav mogoče nezavedno.
Zanalašč izgubljeno ne more biti zato na koncu nikoli več njemu podarjeno, a pod pogojem, da ga ni prerastla in je še vedno na nivoju pod njim, se bo vedno predajala napačnim, temu pa, žal, ne bo videti srečnega konca zanjo.
ponedeljek, 17. september 2012
Kiss me hard
Kiss me hard before you go.
Summertime sadness.
I just wanted you to know
that baby you`re the best.
sobota, 15. september 2012
Naročite se na:
Komentarji (Atom)